Načela vizionarskega vodenja je podal Shoji Shiba v svoji knjigi Breakthrough management. V knjigi navaja predvsem primere vizionarskih voditeljev v podjetjih in neprofitnih organizacijah. Prepričan pa sem, da potrebujemo vizionarske voditelje tudi v politiki in tudi v slovenski politiki.
Občasno se pojavi misel, da Slovenija potrebuje preboj. Prepričan sem, da ga res potrebuje. Preboj kot država, preboj v gospodarski sferi in še kje. In hočeš nočeš: potreben je posameznik, ki naredi dovolj močne in dovolj simbolične poteze ter vzpostavi infrastrukturo.
Kakšni občutki in misli se sprožijo, če ob posameznih točkah razmišljamo o Borutu Pahorju, Janezu Janši ali Janezu Drnovšku? Kateri je bil najbližje podobi vizionarskega voditelja?
Načela vizionarskega vodenja
1. Vizionarski voditelj mora vedno opazovati od zunaj, kar ga vodi v osebno prepoznavanje sprememb in družbenih vrednot z zornega kota zunanjega opazovalca.
Samo statistike so premalo. Ta točka zahteva pogledati na državo in izzive z očmi delavcev, sindikatov, študentov. Kaj oni čutijo, mislijo, kaj bi naredili?
2. Tudi ob odporu se vizionarki voditelj nikoli ne preda.
V temelju zahteva vizionarsko vodenje ukrepe, ki ne morejo biti priljubljeni pri vseh. odpori so lahko izjemni, kritike neverjetne in pljuvanje v medijih ali pa tudi v živo, je dejstvo. Močna volja in v ozadju jasne vrednote so temelj.
3. Transformacija se prične s simboličnim prelomom tradicionalnega sistema skozi napor od zgoraj navzdol, ki ustvari kaos znotraj organizacije.
V novejši slovenski zgodovini se ne spomnim kakšnega zelo močnega simboličnega dejanja. Prva slovesnost v Rogu je bila temu še najbliže, a je zmanjkalo nekaj naboja. Nekateri vizionarski poslovni voditelji so rušili stavbe, zazidavali okna. Morda bi to lahko bilo simbolično dejanje popolne transparentnosti. Morda ….
4. Smer sprememb je predstavljena s simbolično vidno podobo in s simboličnim obnašanjem vizionarskega voditelja.
Kam hodi na obiske, kaj pove, s kakšnim avtom se vozi, kako predstavlja sebe, svoje premoženjsko stanje, povezave – to so vse lahko deli simboličnega obnašanja, ki morajo kazati v katero smer želi voditelj peljati svojo podjetje / državo.
Barak Obama je bil zelo močan s svojim simboličnim obnašanjem.
5. Hitra vzpostavitev novega fizičnega, organizacijskega in sistema obnašanja je nujna za uspešno transformacijo.
Največ te hitrosti in korenitosti je bilo pri kadrovskih menjavah. Nekaj tega sem zaznal pri spremembah javne uprave v času ministra Gregorja Viranta. Vse kaže, da pa potrebujemo hitro uvedbo novega sistema, sicer nove spremembe umro v kolesju starega. Nihče ni znal v Sloveniji vzpostaviti sistema, ki bi presekal klientelizem in nepotizem. Tukaj je verjetno eden večjih izzivov, ki bi ga bilo nujno potrebno spraviti v življenje s hitro in temeljito spremembo.
6. Resnični voditelj sprememb je nujen za izvedbo transformacije.
Vizionarski voditelj potrebuje dobrega izvajalca. Ministri za razvoj so bili na nek način izbrani za to. Janša ni imel srečne roke z njimi. Morda je Žiga Turk kazal potencial za kaj več, a ni imel veliko časa. Gregor Virant je preko sprememb javne uprave nardil konkreten posel. Kdo je ta oseba pri Pahorju? Verjetno Gaspari. A ne daje vtisa.
7. Voditelj ustvari inovativen sistem za zagotavljanje povratne informacije o rezultatih.
Pahor govori o semaforju. Predvsem sam voditelj mora dobivati hitre in ustrezne informacije, da lahko uvaja potrebne spremembe.
8. Voditelj ustvari dnevni operativni sistem, ki vključuje novo delovno strukturo, nov pristop k človeškim zmožnostim in izboljšanju dejavnosti.
Ta je verjetno med težjimi. Stvari morajo teči na dnevni osnovi. Potrebujemo učinkovito državo in ljudi na katere se računa in se jim zaupa.
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=0300181e-9529-4afe-8efe-e75bf806b099)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=ed02ec7a-7745-4f55-bf1e-e3caa1e7c5c9)
V četrtek sem bil z avtom v Budimpešti. Ko sva z Matejem ‘izgubila’ stik z Google Maps navodili, sva se po kakšni ulici peljala tudi dvakrat. V nekem trenutku bi morala polkrožno obrniti. V Sloveniji sem navajen znakov za prepovedano polkrožno zavijanje. Ker je bila cesta precej široka in z več voznimi pasovi, sem bil prepričan, da tako ali tako ne bo mogoče polkrožno zaviti. In kar naenkrat zasveti na semaforju zelena s puščico, ki kaže dovoljenje za polkrožno zavijanje. Hej, tudi to se da!
Včasih – dovolj pogosto - je potrebno iti ven, da vidimo, da so drugje lahko stvari bistveno drugačne. Tujina skoraj vedno postreže s tem drugačnim pogledom. Ven pa lahko gremo tudi na druge načine:
Danes sem z električno vbodno žago žagal robove mize. Moral sem vleči dober meter ravne linije. Bistveno bolj zapleteno kot sem predvideval. Kar naenkrat je začelo žago vleči iz zrisane linije in bolj kot sem se trudil vrniti nazaj, bolj me je vleklo ven iz linije. Za trenutek sem pozabil na g. Newtona in njegovo akcijo, ki je enaka reakciji.
Še posebej, če prodajalec preproste želje ali še bolje predloga stranke ne (z)more prenesti do vodstva. V njegovem ravnanju se je čutilo, da tega resnično ne more, da tega pravzaprav ne sme narediti. Morda ta stol res ni nujno potreben - ali pa je – vsaj za mojega očeta. V resnično dobrem podjetju, bi lahko prodajalec to sam presodil in poskrbel, da bi še ta ali pa vsaj naslednji dan že bil stol ali dva poleg plačilnega mesta. Ne bi niti usmerjal v klicanje na tajništvo niti pokazal na knjigo pritožb, pohval in predlogov. Edino smiselno bi bilo, da je prodajalec glavni kanal predlogov, pripomb, pohval in pritožb, ki vodi direktno do vodstva.
Edward de Bono